Že jeseni sem rekla, da bom šla v Jordanijo za novo leto, čeprav niti sama nisem prav verjela v to. No, pa se je na koncu razpletlo še dosti bolje, kot sem si sploh predstavljala.Slab teden pred odhodom sem si namreč kupila novo igračko: OLYMPUS E-500. Itaq, da sem odfrčala na fotkanje Jordanije brez da bi si pogledala navodila za uporabo fotoaparata, ki ga tudi pod razno nisem znala kaj prida uporabljat. No, ampak ker imam srečo, mi je vodnik 
pomagal tudi pri spoznavanju fotoaparata in ne samo zgodovine Jordanije.
Nastala je kopica fotk….nekatere malo slabše, nekatere pa take, da sem res ponosna na njih.
Pa kljub vsemu…..vse moje fotke ne morejo pričarati resnične lepote Jordanije. Barve in mehkobe skal v katere so vklesana mogočna pročelja v Petri. In barvitih koral in pisanih rib na koralnih grebenih Rdečega morja. In miru, ki ga občutiš, ko za goro v puščavi Wadi rum zahaja sonce in obarva pesek s toplo oranžno barvo. In s soljo nasičenega zraka, ki ga vdihneš ob Mrtvem morju. In starih razvalin rimskih mest in križarskih gradov in velikega križa ovitega z bronasto kačo na gori Nebo od koder so kristjani prvič uzrli obljubljeno deželo. In zanimivih ljudi. In velikih glasnih kamel in iskrivih nežnih arabskih konjičev. In še in še….
Ja, z veseljem se bom še kdaj vrnila v deželo, ki mi je v 8 dneh pokazala toliko novega, toliko toplega in toliko nepozabnega.
Hvala
