Zvoki sprehoda

Ob sedmih zvečer, ko se je moj delovni dan končno zaključil sem se utrujeno privlekla v brlog. Moj pasji poet me je bil, kot ponavadi, nesmrtno vesel (ja, ja…na tabletah je, pa je pač malce nor). Nekako nisem imela srca, da bi ga odpravila samo s kratkim sprehodom v najbližjem parku. Torej…..obrat na levo, gremo v Tivoli. Jedla bom že kasneje zvečer.

Začetek sprehoda ni bil bogve kako uspešen, saj sem srečala službeno stranko s katero sem morala malce predebatirat probleme (telefon ni zazvonil pravi čas, da bi me rešil tega).

Nadaljevanje je bilo boljše…..pasji “zadetek” se je malce razigral in je pri 11 letih, kolikor jih šteje, mladostno poskakoval okoli mene z drvo v gobcu, jaz pa sem se morala delat, da ga lovim. Ni panike, itaq vem, da se hitro naveliča, je pa vseeno krasno, da se tudi jaz za trenutek spremenim v pamža in poskakujem po Tivoliju.

Ko sva z rdečim (še vedno isto zadeto pseto) zavila v gozd, se je igra končala, ker ga je zamenjalo vohlanje. No, jaz nisem vohljala. Ta opravek sem pustila večji njofri (ja, spet taisti pes). Sama sem raje prisluhnila gozdu. Ste kdaj poskusili? Poslušat? Ne tako, da je zvok samo za kuliso vaših misli, ki se vam podijo po glavi…..zares poslušati. Gozd.

Ne vem zakaj bi poslušala CDje z “zvoki narave”, če je toliko bolje it ven in v živo prisluhnit….vsaki ptici posebej, pa vetru, ki zašelesti med golimi vejami dreves, pa majhnem potočku mimo katerega greš, svojim stopinjam na mehki gozdni zemlji, pa pasjim tacam, ki mešajo suho listje, pa kovinskim obeskom na pasji ovratnici, ki občasno zacinglajo, pa vejicam, ki pod nogami počijo…..

Ko slika postane drugotnega pomena, ko je zvok v prvem planu….ko ga čutiš….

1 ura sprehoda je minila neverjetno hitro, spodnji del parka – “urejeni del” ima popolnoma druge zvoke…..ja, še slišiš jeznega kosa, ki se razburja, ker si ga zmotil, vse bolj in bolj pa zvoke narave preglasijo avtomobili mesta, sirene policijskih in reševalnih vozil, vlaka, ki z železnimi kolesi zavira na železnih tirih….pod nogami pa melješ bel pesek. Podhod. Odmevi pasjih krempljev na trdo podlago in sivi asfalt…..cviljenje zavor, avtomobilske hupe…..utrip mesta.

Zvoki okoli nas…..naj ne bodo vedno samo kulisa ozadja….prisluhnite jim včasih. 🙂

Ta vnos je bil objavljen v Razmišjanja. Zaznamek za trajno povezavo.

6 Responses to Zvoki sprehoda

  1. A says:

    Ja, tudi jaz uĹľivam v podobnih stvareh. Je pa res, da se velikokrat vrnem s sprehoda po eni uri, ne da bi v resnici slišala še kaj veÄŤ kot svoje misli…

  2. T says:

    al pa “kooooooooooooooniiiiiiiiiiiii SEM!”

    😉

  3. Alla says:

    Bolj Noooooooooooooooooooooooooooooooooooli, SEM!!!! 😛

  4. T says:

    in …”kje je Cufa?” :O

    😉

  5. Alla says:

    Ni treba….Cufa je tam kot vsi ostali 😉

  6. A says:

    Sem glih z enga glasnega sprehoda! S Koooooooooooooooooooooooooooni in Nooooooooooooooooooooooooooooli! 😀

Komentiranje zaprto.