Danes zvečer.
Malo pred deveto.
Ĺ e trenutek prej je bilo vse v najlepšem redu, naslednji hip pa sem že držala roke pred obrazom in skozi prste je tekla kri.
Naslednjih 10 minut sem v kopalnici ustavljala kri iz nosa, še naslednjo uro pa sem ležala v postelji z ledom na čelu.
Posledice čelnega trčenja bodo še lep čas vidne.
Upam, da jih bo puder vsaj toliko zakril, da mi ne bo kdo ponujal telefonske številke za pretepene ženske.
Definitivno ima naš mali pes najtršo lobanjo.
Njemu se čelno trčenje sploh ne pozna.
Ruvanje s cofijem je lahko pač precej boleča zadeva.
Bravo jaz!
heheh 🙂 verjetno tudi njega boli, sam ne bo priznal 😉
Zakaj se pa raje na ruvaš z 1/2?
maš “ÄŤrtno kodo” na ÄŤelu od zob? 😛
tara je z njo kar nekaj fejvorit person oznaÄŤila… 🙂 .. trÄŤenja pri polnem šprintu v mojo golenico pa sploh ne bom omenjala (omembe nevredno zaradi pomanjkanja prelite krvi – je vsa ostala pod koĹľo, zbrana v eno veliiiko modrico)
@Sash, ni bilo opazit, da bi ga kaj bolelo. Zgleda, da je imel sreÄŤo 🙂
@Ivan Grozni, kdo pa je rekel, da se ne ruvam tudi s svojo 1/2?
@Šnuja, na srečo nimam črtne kode, samo malo praskico na nosu in buško na čelu. Pa celotno čelo in nos boli, tako da trenutno ne smem bit jezna in mrščit čela.
O modricah pa ….. ah, pustimo to, da mi res ne da kdo kdaj kake SOS telefonske številke 😉 😀
Pa saj imaš dovolj šteng tam v bajti. Ni se treba na cucka zgovarjat 🙂
“zaletela v vrata” a?
PriproÄŤnih izgovorov je na pretek 😉
Bom uporabila po potrebi 8)
Da ne bo vedno pes kriv 😛
Haha, pes te maltretira.
Kak ga šele jaz maltretiram! 😈