Včeraj zjutraj sem pred službo odpujsala še v trgovino.
Takorekoč spotoma, ko sem peljala psa v park na jutranji sprehod.
Kot ponavadi sem ga parkirala na za to pripravljeno mesto pred trgovino, kjer me vedno pridno počaka.
V štarcuni sem nabavila par malenkosti za zajtrk, plačala in odpujsala proti domu.
V parku sem ugotovila, da mi nekaj manjka……
Pasja pošastka je z zlomljenim srcem vdano in žalostno zrla za mano.
No, ja….se zgodi, a ne? 🙄
http://failblog.files.wordpress.com/2009/05/fail-owned-kid-tow-fail.jpg?w=375&h=500
:P..pesi tudi
p.s.: kako moreš, da te ni sram in tako naprej…. 🙂
Se kesam, posipam s pepelom in piham v pojočo travico, ki poje žalostinke v znak kesanja.
Zverina mi je že odpustil greh 🙂
heh 😀
Pa je travica zaigrala?! 🙂
Eetaq, da je!
Menda nisi dvomila v to? 😛
Reče se štacuna, ne štaRcuna!!!! 😛
Briga me kak se reče.
Jaz rečem štaRcuna in psa sem pozabila pred štaRcuno 😛
In mi je odpustil.
..odpuRstil 🙂
mislim, da ti je treba psa vzet! Ker si dementna! Sej kje je štaRcuna pa ne pozabiš, a? Ja, je futr not.
Ma, tud to ne pozabim, da sva že celo večnost zmenjeni za kavo, pa nč od tebe 😛