Spet.
Kaj vse so tile bogi cucki potegnili na plan.
Od tega, da so vsi psi morilci in bi morali ves čas nositi nagobčnike, do vseh znalcev, psihologov, kinologov in ostalih, ki samo iščejo krivca ….
Tole sem danes dobila na mail:
Potrebno bi bilo takoj pregledati pasjo hrano, koliko joda je v tisti pasji hrani!
Pregledati bi bilo potrebno takoj pasja trupla, koliko joda je v njihovem tkivu in krvi!
KJ je hlapliv, vsaj v soli, in se s časom v soli zmanjšuje, ne vem pa kako je to v krmi pasji! Če je bila pasja krma čisto sveža, če je bila od takega proizvajalca, da daje več joda v krmo, bi bil to lahko vzrok za aghresijo pri psih, posebnih pri tistih psih, ki so selekcionirani na agresijo!
Naj pregledajo pse tudi na bazedovko, posebno psico, ki je enako kot ženske bolj sprejemljiva za to bolezen. Potrebno je napraviti analizo na protitelesa, anti TPO in TSI, TG!
Ukrepaj takoj, predno bodo sežgali pasja trupla!
Naredila boš dobro za pse in dobro za ljudi, za ********, za *******, za sebe!
Jod povečuje agresijo! Povečuje jo pri ljudeh in pri živalih. Konji postanejo preveč nemirni in so manj primerni za jezdenje, so mnogo bolj vznemirljivi, če jih krmijo s kruhom, ki vsebuje kalijev jodid, (zaradi jodirane soli) kar je za konje preveč joda!
Iz knjige Dagmar Braunschweig- Pauli L A Ž I O J O D U
Agresije
Smo se že navadili, da je na vseh življenskih področjih vedno več nervoznosti, nepotrpežljivosti, naraščajoče agresije in sile.
V cestnem prometu se drenjamo in hočemo voziti hitreje, šolarji in člani familije se bojujejo med sabo, v poklicih je prava mobilizacija, uničevalski bes pušča sledi v mestih, v gozdovih, v prometu, na poljih.
Pri iskanju vzrokov agresije začuda ni nihče razmišljal – upošteval, da se je poleg socialnega okolja, družinskih situacij, drastično spremenila tudi naša prehrana, posebno z dodatki strahotnih količin joda.
Učinki in stranski učinki joda se kažejo na centralnem živčnem sistemu in na psihi! Zaradi tega ne smemo prezreti z jodom povzročenih učinkov (efektov), kot izvor nasilja in agresije. Mi moramo znanstveno raziskati te stranske učinke prisilnega jodiranja, če smo zainteresirani za znanstveno dokazane rezultate,
Pri prekomernem delovanju ščitnice pri hipertirozi, pri bazedovki, ali pri tako imenovanih vročih gomoljih (adenomih) vodijo prekomerne količine joda do povečanega tvorjenja ščitničnih hormonov, ki živčne celice in s tem celo telo dodobra podžigajo.
Pride do mrzlične nervoznosti,nezbranosti, nespečnosti, nekontrolirane vznemirjenosti, ki lahko pri posameznikih v določenih življenskih okoljih preide v odkrito agresijo povzročeno z dodanim jodom.
K. Stauffer[1] ima (vod) ta hormonsko povzročen nasilni potencial kot vodilni simptom, ki prizadene živčni sistem z nasilnostjo, premočno vzdraženostjo, blodnjami in impulzi.
Leeser[2] označuje to psihično stanje jod pacientov kot on silno vznemirjene. Posebno izstopa podjetnost-agilnost, aktivnost, pacienti kar izgubijo nadzor nad svojim delovnim navdušenjem, delovni tempo je gnan, drvi, nič ne gre dovolj hitro. Vsako delo bi moralo biti končano, čeprav se je šele začelo. Pri tej naglici lahko razumemo, da so jodni pacienti pri vsaki oviri zelo nepotrpežljivi. Hitro vzkipijo in zaidejo v izbruhe jeze.
Brez povoda prihaja do izpadov. V svoji silovitosti so lahko jodni pacienti tako nasilno dejavni, da lahko ubijajo, naslednji trenutek pa ne bodo vedeli več zakaj. Ta uničevalen tok lahko usmerijo tudi proti sebi, tako da se vržejo skozi okno ali kako drugače položijo roko nase.Ta suicidnost je lastna eksplozivni naravi jodnih pacientov.
V novi šolski medicinski literaturi govori Peter Pfanenstiel[3] najjasneje katera vrsta agresije je lahko prisotna pri hiper ščitničnih pacientih kot posledica dodanega joda in potrjuje dolgoletna opazovanja hmeopatov:
Zaradi poplavljanja z ščitničnimi hormoni (in jodom) se čuti vsaka celica in s tem celotno telo popolnooma izčrpano. Živci z moteno izmenjavo snovi odgovarjajo v periferiji z neprijetnim občutkom in čustveno pokoro . Narašča motoričen nemir, doge mišiče se začnejo tresti. Zaradi tega pristanejo ščitnični bolniki z hipertirozo pri zdravnikih za živce.
Centralno sporočajo živčne celice telesa , ki so preobremenjene z izmenjavo snovi, kot nervoznost in notranjo napetost, to spada h pogostim simptomom telesnih in fizičnih pojavov.
Pacienti se počutijo gnani in v notranjosti kar vibrirajo zaradi telesnega vzburjenja. Njihova zunanja umirjenost sloni na notranjem nemiru. To dela bolnike plašljive vznemirjenje razdražljive, jezijo se za nič – za malenklosti, hitro zaidejo v prepir, ki se lahko stopnjuje v odkrito agresijo in solze so že tu.
So pa tudi opažanja na ščitnici zdravih ljudi, ki podobno reagirajo na pritok joda preko jodnih dodatkov, z pripravljenostjo na agresijo.
[1] Stauffer, Karl: Klinische homeopatiesche Arzneimittellehre« Regensburg 1926, S359.
[2] Leeser.Otto:2Leesers Lehrbuch der Homepeopatie« Ulm 1961,S 221f
[3] Pfannenstiel,Peter/Schwrz Werner: »Nichts gutes im Schide«Stuttgard 1994, S.138
Mogoče imaš prav, verjetno imaš prav, ampak tokrat je to nepomembno.
In tokrat si ne bom dovolila, da mi nabiješ slabo vest v možgane.
Ker VEM, da nima smisla.
eh…bzvz
Verjetno kar g. Pauli ni se ugotovil je, da jod razvija agresivnost samo ce raztopljen v t.i. vodikovem monoksidu. Ta je zelo nevarna in strupena tekocina:
“dihydrogen monoxide.”
it can cause excessive sweating and vomiting
it is a major component in acid rain
it can cause severe burns in its gaseous state
accidental inhalation can kill you
it contributes to erosion
it decreases effectiveness of automobile brakes
it has been found in tumors of terminal cancer patients
No, jod ni škodljiv samo če je raztopljen v vodikovem monoksidu.
Bo kar držalo, da prekomerno uživanje joda povzroča kup manjših in večjih težav (tudi hiperaktivnost, agresivnost in živčnost…) in da absolutno pretiravajo z dodajanjem joda v vso mogočo hrano.
Ampak pri teh cuckih ni šlo za ta problem.