Komplimenti so ena taka mala hecna reč.
Pravijo, da jih imajo vsi radi, pa po moje to ne drži. Vsaj zase lahko to rečem.
Na splošno jih ne maram. Z veseljem jih sprejmem (in jim verjamem) samo od silno redkih ljudi (ki jih lahko preštejem na prste ene roke. Ljudi, ne komplimente)
No, tudi količina komplimentov igra pri celi zadevi velikansko vlogo. Več kot jih je, bolj so ničvredni.
Tisti klasični, o lepih okah, pa frizuri, pa postavi, letih in pameti ….pha, tisti so že tako šablonski in nizko na lestvici, da manjšajo vrednost človeka, ki jih trosi okoli.
Izvirnost je bistveno bolj cenjena. Če pa že te ni, je več vredno kratko in jedrnato ” U, dobr zgledaš”
Če me že kdaj popade depra in čutim res hudo potrebo po komplimentu, si mirno posrežem s temlem in res, res, res ne rabim ša kakšnega poleg.
itak
da..
Rada slišim upravičen pozitiven komentar o mojem delu (ampak to nekako ni kompliment a?)
Komplimente na temo moje zunanjosti slabo sprejemam, ker nikoli nisem prepričana ali so res upravičeni – I have issues.
Preveč komplimentov nametanih na kup je sluzasto in odbijajoče.
Tudi jaz rada slišim upravičeno pohvalo ali kritiko mojega dela. AMpak, ja, to ne spada ravno med komplimente.
Glede zunanjosti pa itaq imamo verjetno vsi vsaj malce “issues”.
Sploh pa, preveč komplimentov glede izgleda daje občutek, da ti hoče kdo samo v hlačke zlest.
Tako, da res, ne hvala.
tudi meni gre blazno na jetra, ko mi punce delijo komplimente, ker točno vem, da bi rade samo eno.
a res mislite, da padam na to ali kaj!!!??? 😛
Preventivno……TI ne mislim nameniti nobenega komplimenta.
BTW…..sicer pa………sej veš 😉
Klimbra, vem…tok hudo dobre oke mam, a ne 😉
Vapo, sem vedela, da me boš razumel. Grozno, a ne?!
ja alla, res je grozno, ker se počutim kot nek objekt 🙁