Malce mi gre že na živce večno jamranje nekaterih staršev, kako so njihovi otroci nehvaležni, pa jezikavi, pa leni, po drugi strani pa jim taisti jamrajoči starši odnašajo rit in postorijo vse namesto njih. Nekatera pamžarija danes nima nobene odgovornosti, nobene zadolžitve, nič. Vse je samoumevno. Da majo nov telefon, nov računalnik, novega ipada, nove cunje, novo to, novo ono, da jih starši prevažajo iz enega krožka na drugega, da jih vseskozi opozarjajo na domače naloge, kar je njihova res edina odgovornost. Dovolj je to, da obstajajo. Saj so jih starši tako neznansko želeli, da jim morajo sedaj izpolnit vsako željo. Itaq!
Ok, po pravici povedano, ne gre mi na živce pamžarija, niti starši, ki vzgajajo takšno pamžarijo. Ker ni moja stvar in se me res ne tiče.
Na živce pa mi gre večno jamranje na isto temo, ko pa povem svoje mnenje, dobim pa nazaj večni stavek: Ti nimaš pojma, ker nimaš svojih otrok. Ne mi pamet solit.
Prav. Pol mi pa ne jamrajte, če nočete slišat mojega mnenja. Samo kimala nikoli nisem in nikoli ne bom.
Da, nimaš pojma in tisti, ki majo otroke vedo še manj o vzgoji otrok. Razen mene seveda. Jaz vem veliko, ker sem se naučila od svojega psa.
Pha….VEM!
Jaz mam že tretjega silno lepo vzgojenega psa!
Po pravici povedano je psa tezje lepo vzgojiti kot otroka…sam dovolj zgodaj je potrebno zacet.
Ma pojma nimaš 😉 ..
…vzgoja otroka je tako zelo komplicirana, zahtevna, naporna in ..(neki še pa sem pozabla).
ok šalo na stran. Vzgoja otroka mogoče res ni nekaj kar bi si omislil za razbibrigo, ampak načeloma bi se odrasel človek tega moral zavedat preden ima otroke.
Načeloma.
Ampak očitno nekateri menijo, da je vzgoja pretežno to, da starš skrbi za otroka.
In potem nekateri pretiravajo v tem.
Mah, brezveze, ne da se mi, nimam pojma, nimam pamžev.
In raje nimam pamžev, kot da postanem tako obsedena sužnja lastnih produktov in povozim vsa svoja prepričanja.
Ne daj se 😀 ..
V resnici veš, da je mulc itak najbolj zadovoljen, ko lahko kaj sam naredi ker ima občutek, da ima svoj lajf pod kontrolo.
Samo starši mu morajo to pustit.
Ampak načeloma je v resnici bolj komot, če oni vse popedenajo…in potem se začne in nadaljuje v nedogled.
ej, gremo počet kej bolj zabavnega..
Maš prav.
Zato pa grem jutri malo na morje pogledat.
D to pa ni res. Človeški otrok je mnogo bolj kompleksno bitje kot pes. Vzgoja otroka terja čas in potrpljenje, medtem ko psa preprosto zabiješ na mestu, namesto da bi mu razlagal, dajal zgled in …no, vsa ostala jajca zaradi katerih potem mladič res dojame lekcijo, ne da jo samo repetira ko se mu zdi primerno.
mater sem pametna. boljš da grem..
Ha ha ha…mam z otroci bistveno manj dela kot s psom. Ali pa se meni samo tako zdi….
Moški fenomen ponavadi.
Niti slucajno nisem kak fenomen…mah…pa sej nima veze
Nisem tega napisala. Samo to, da sem to opazila izključno pri očetih, nikoli pri mamah. Ampak to bi lahko bila tema za zelo dolgo debato.
Poznam pa nekaj očetov, ki so ob prohodu drugega mulca potarnali, da dotlej niso vedeli ,da je z mularijo toliko dela (ker je prej vse uredila mama) ….
eniuej…v resnici vzgoja otroka ni komplicirana in naporna, terja pa nekaj časa, ki ga sodoben mečščan gotovo nima na pretek. Oziroma se mu tako vsaj dozdeva.