Moj hladilnik je ena prav čudna reč.
Do prihoda cimra se je v njem našlo bore malo. Majoneza, kečap, jajca, kak kos pršuta, mogoče paradižnik ali dva in to je bilo to.
S prihodom cimra v brlog pa se je njegova notranjost čudežno napolnila z vsemi mogočimi dobrotami.
Sirčki, pesto, mleko, smetance, vsa mogoča zelenjava, omakice….skratka nema, da nema.
In zdaj je cimer spet odsoten že dobrega pol meseca.
In hladilnik spet sameva.
Tako kot prej, ena velika žalost …. majoneza, suha salama, gora domačega paradižnika (hvala mama :)), par na pol praznih steklenic vina in to je to.
Po 14 dneh sem si včeraj končno skuhala vsaj testenine.
Bi se mirno lahko reklo, da tako moj hladilnik kot (predvsem) jaz pogrešava cimra.
Še dobr, da nam toaster dela! Prideš spet kaj na topli sendvič?! Kaj bolj sofisticiranega zaenkrat še ne nudimo. 🙂
ma, ni panike, saj mam jaz tudi delujoč toaster. Pa trgovino na dohvatu ruke.
Samo malo lena sem 😉
Pa skupaj s hladilnikom pogrešata cimra… 🙂
same here…pri nas ob odsotnosti Šefa sameva predvsem predal za Zlobno Hrano in hladilniška polička s salamami…
Dođem, bre!
Ma, mal si še lahko odsoten. Me je tvoja mama spet temeljito nafutrala in založila s hrano. 🙂
Aha… Zato pa te vidim na vseh mnogobojih… 😉
Hm… in kdo me to vidi na vseh mnogobojih?