Ozek kanjon, ki vodi do skritega mesta je globoko vrezan v barvite skale, ki jih redki sončni žarki, ki vanj zaidejo, še bolj čarobno obarvajo. Pogled, ki se odpre na koncu kanjona, na umetelno pročelje izklesano v visoko steno, vzame sapo.
Čuditi pa se ne nehaš vso pot skozi skrito mesto. Barva stopnic po katerih se valijo trume turistov, se prelivajo od temno redeče, opečnate pa vse do rumene. Pravi greh je, kako spreminjamo s svojimi stopinjami mehke skale stopnic v prah, ki ga potem z nejevoljo otepamo iz hlač in čevljev.
Naj sem se še tako trudila zaobljeti to nepopisno lepoto v svoj fotografski aparat….mi ni uspelo.
Ne, Petre se ne da opisat, Petro je treba doživet.