V ponedeljek je izgubil glavo naš racman.
Bil je kavalir in bojevnik, ki je svojo račko neumorno čuval pred grozotami tega sveta.
V glavnem je treniral čuvanje pred našo psico, ki ga je vestno hecala do onemoglosti. Tudi za vrat se ji je besno obesil, ampak je bila toliko prijazna, da ga ni fentala.
Za razliko od lisice.
Ta se je najprej spravila na račko, ki pa jo je zaradi posredovanja svojega kavalirja odnesla samo z ranjenim vratom.
No, samo toliko, da ne bo kdo rekel, da kavalirji, ki z življenjem branijo svojo izbranko, ne obstajajo več.
škoda, da je martinovo še tako daleč, bi meli kosilo preskrbljeno…:(
ja, saj vem da je takrat gos na jedilniku, ampak eni jih pač nimamo radi in namesto tega race žeremo. :)))
Par dni za racmanom je od žalosti umrla še račka.
In umrla je zadnja večna ljubezen