Prejšnji teden je bil zakon!
Proste praznične dneve sem dopolnila z dopustom in voila, privoščila sem si jih čisto po svojem okusu.
Ponedeljek in torek sem se delala, da pospravljam brlog, sreda je bila rezervirana za mamo in “šoping in Graz”, četrtek sončno vetrovna Kremenca in fotoseansa z dvema razigranima pasjima divjakoma, petek pa malo prčkanja po brlogu in večerni odhod na obalo.
Namreč, obetalo se je primerno vreme za obiranje oljk in z mojo polovičko sva že dolgo nazaj obljubila svojo pomoč pri tem opravilu. Delu se je pridružila še moja najljubša korošica in njena polovička.
Torej….obiranje oljk se je začelo s
…pobiranjem 
pri čemer je naš mali pes pridno pomagal 
sledila je namestitev ponjave pod oljko 
in pa kratka demonstracija obiranja (smukanja) oljk by nono 
Naslednji hip smo plezali okoli oljke in smukali male plodove 
,
ki so se nabirali na razprostrti ponjavi 
Olive (ne morem in ne morem se navadit, da nekateri pravijo tudi plodovom oljke in ne olive?!) so potem romale v vreče in….
… v oljarno:
“čakalnica” 
pranje in doziranje pred mletjem
mletje in mešanje mase
doziranje mase v prešne filtre
in zlaganje le teh 
namestitev pod prešo (ok, stiskalnico):
Stiskanje: 
precejanje olja 
Vsaka šarža ima svojega lastnika, zato mora imeti tudi svoj rezervoar za olje. Vsaka preša ima svojega: 
Olje vsebuje v tej fazi še veliko vode, zato je na koncu potrebna še filtracija. 
Sveže, zlatorumeno olje je bolj ostrega okusa, kot sem ga vajena, ker so nasadi oljk v Sloveniji najbolj na severu. Je pa definitivno ekstra deviško, hladno stiskano olje.
No, vikend je bil popoln. Vreme je bilo več kot odlično, družba enkratna (z vsemi obiski, ki smo jih bili deležni), delo pa nenavadno sproščujoče.
Če bo vreme tudi ta vikend vsaj približno ustrezno, bomo delovni vikend ponovili.
Pri Butulovih v Manžanu nas čaka še kar lep nasad oljk, ki čakajo pridne roke, da jih spremenijo v sonce ujeto v slastno olje.
P.S. Zahvaljujem se Alki za večino slik. Ta vikend sem bila namreč fotografsko precej lena. 
Ali
olive obirate roÄŤno po teh ogromnih nasadih? NemogoÄŤe, sy nismo v kameni dobi – al’ se motim?
To se ja obira strojno – za eno drevo 15 minut!
Ja, pa vseeno obirajo oljke na roke. Ipaq ta nasad ni tako velik, da bi ga obirali strojno, pa tudi roÄŤno obiranje je neke vrste obred.
Da ne govorim o tem, da je prav sproščujoče.
In do dreves je treba imet spoštljiv odnos, stroj ga nedvomno poškoduje, z rokami pa oljke smukaš bolj nežno, tako kot si pač takšno drevo zasluži.
Neee – stroj je tudi neeeĹľen – kot sex-mashine …
;o)
veš to je v bistvu prikljuÄŤek za traktor, ki ima spredaj dve hidravliÄŤni roki na debelo oviti v gumo in penasto gumo. Ti dve roki se premikata gor-dol kot recimo viliÄŤar in precej visoko, tik pod krošnjo stisneta drevo, nakar ga preko excentra na kratko in na hitro stresata – oljka zaÄŤne nekako drhteti, veje pa kar dobro in olive popadajo dol na pregrnjene plahte. 5 minut je vse otreseno, v naslednjih desetih minutah pa v sodih.
Ĺ˝eninemu stricu na dolenjskem pa sem potem glede na to, kar sem videl, narisal skico traktorskega prikljuÄŤka za otresanje ÄŤešpelj – excenter na zadnji osovini traktorja z debelo vrvjo privezati na najmoÄŤnejšo vejo v spodnjem delu krošnje. Ne boš verjela kako dela patentek: 90% ÄŤešpelj oberejeo tako .. ostalo pa zmaltijo z latami po stari metodi. Malo se spoznam na te zadeve, saj sem sam naredil kar nekaj naÄŤrtov za stroje v svoji bivši delavnici. Takrat jih nismo smeli uvaĹľati – sy veš: sila dela mojstra – pa je bil edini izhod: pogledati mašino na sejmu in jo narediti doma sam.
Ne štekaš. Point je v roÄŤnem obiranju, v obÄŤutkih, v miru, v povezanosti z naravo, v “nehitenju”, v hvaleĹľnosti, ki jo izkaĹľemu drevesu, ker je našo skrb nagradilo s sadeĹľi iz katerih pridobimo potem tekoÄŤe zlato – oljÄŤno (olivno) olje v katero je ujeta barva sonca, ostrost burje in neĹľnost skrbnih rok.
Vse je bolj osebno.
Tako kot na koncu tudi priprava jedi iz tega olja.
Strojno obiranje in pridelovanje olja naj ostane rezervirano za ostale, jaz pa bom ta vikend spet ustavila ponoreli ÄŤas in poÄŤasi in z uĹľitkom roÄŤno smukala zrele plodove.
To je tako jasno kot beli dan in – ja razumem, da je to za tebe posebno doĹľivetje.
Tega niti nisem imel namena spodbijati – mislil sem le, da gre za veeelik nasad,
kjer se taka poezija sprevrĹľe v obiÄŤajno garanje in sem malo zato, malo pa zaradi tega, ker
trenutno pasem dolgÄŤas po internetu in ÄŤakam, da se kdo spomni na prevajanje, omenil
drugaÄŤne postopke.
Lep konec tedna
ys
Pozdravljen Jure.
S tem, ko so nekoč skušali drevesa stresat:
1. z njih ni padla niti polovica oljk, ker so oljke močno pritrjene (prvi dokaz, da nisi nikoli obiral oz. ne znaš uporabljat zdrave kmečke pameti)
2. Če želimo drevo pretrest dovolj močno, se poškodujejo korenine. Posedica; če se ne posuši celotna oljka se polovica skoraj sigurno.
Če se za obiranje uporablja grabljice, se prav tako poškodujejo veje. Predvsem tiste mlade, ki služijo za nadaljno rast.
Oljka je posebno drevo. Najverjetneje ne veš, da se jih ne sme obirati prezgodaj zaradi vlage, pa niti v burji ali po dežju, saj se drevo tako užali.
Sicer pa ti predlagam, da prideš kaj pogledat in se boš na lastne oči prepričal, da to mala malica, kot bi lahko laik, ki bere tvoje komentarje mislil. Vsaka roka pride prav.
LP
ÄŚrtB
Me
veseli, da si mi razloĹľil zadevo.
Verjetno bo res tako, kot praviš.
Ys
sem te zadeve gledal v Italiji,
pa sem mislil, da je to OK.
Kot
pa vidim, se morajo Italjani še veliiiko
nauÄŤiti od slovenskih pridelovalcev. Ob
naslednji priliki jih pouÄŤim.
:o)