Končno se moj prehlad počasi umika in začenjam bolj normalno dihat.
Glavobol me še ni povsem zapustil.
V službi še samo 2 dni peklenska gužva, drugi teden še samo gužva, potem pa se do konca leta tempo malo umiri.
Mala rdeča škatla (AX) spet v pogonu, tokrat registriran na LJ tablice (a zdaj sem pa čisto taprava ljubljančanka?)
Mali pes intenzivno raste, kar opazim šele ko gremo na obisk pasjih prijateljev in ugotovim, da je že vse prerasel?!
Mali pes ima tudi prekomerno količino energije (ni čudno, če pa gloda olupke pomaranč ?!) in mi skoraj vtrga roko, ko se cufava za njegovega cofija.
Stari pes se je končno poredil za kakšne pol kile. In še vedno je idealno priden. Za vikend ga bomo preselili na deželo, kjer bo preživel preostanek decembra in “pokalno praznične” dni.
Intenzivno čakam plačo in božičnico, da poravnam pufe za avto.
Baje se je pa med tem začel že veseli december?
Danes zvečer grem kofetkat, pa če se svet podre!
Pa definitivno bi pasal kak kuhanček pod lučkami okrašene Ljubljane. V prijetni družbi Pepeta in njegove lady, pa Šnujna in njene polovičke.
Smo te Ĺľe malo pogrešali………………..
Lepo jih pozdravi
:o)
Ĺ nuja rada kofetka v centru mesta z Allo ob izbranih priloĹľnostih . Ĺ nujina poloviÄŤka pa niti ne (pa ne zaradi alle)..zaradi ÄŤesar se Ĺ nuja niti najmanj ne sekira 😀 (bite me!)
danes kofetkanje pa ÄŤe se svet podre.
kofe-Ä‘ankiji 😐
V vednost in ravnanje: kofetkanje je tukaj samo družabni obred, ki ne vsebuje nujno tudi obreda pitja kave. Kavo lahko brez kakršnih koli travm zamenja tudi sok, čaj ali pa samo keksi. Včasih celo nič od tega.
egg-zek-kt-k-li 🙂