… oz, ko gre hudič srat, gre vedno na isti kup.
Na moj.
Najprej se je moja polovička odločila, da gre. In je šel. Brez besed po dveh letih, ko je izgledalo vse idealno.
Potem je mali pes fasal neko kožno vnetje.
Zadevo smo na srečo rešili s krepko dozo anatibiotikov in pri veterinarjih pustili cca 40 EUR.
Za piko na “i” je starega psa v petek zbil avto.
Premaknjen disk v hrbtenici in izpah kolka.
OK, saniramo zadevo brez operacije in pustimo na veterini nadalnjih 230 EUR.
Včeraj se je pes končno spet postavil na noge. Bravo starina.
Ampak zakaj se je odločil, da se mora it namočit v sosednji potok? Da je telebnil noter in si ponovno izpahnil kolk?
Da ga lahko danes spet peljem na veterino na operacijo kolka, ki me bo koštala nadalnjih dobrih 500 EUR?
Da ne govorim, da moram zamenjat avto, ker mi bo moj mali AX vsak čas izdihnil.
Da ne govorim, da sem še vedno do vratu v kreditih, ki sem jih vzela, da sem vsaj za silo sanirala stanovanje po požaru?
Da ne govorim, da bom morala tožit izvajalce sanacije, da bo delo opravljeno tako kot je treba in da bom plačala samo toliko, kot so dejansko opravili?
Totalen bankrot.
Bi kdo menjal z mano?
P.S. Tisti, ki zapika igle v mojo voodoo lutko in me zaklinja z zlobnimi uroki: Lahko končaš. Bom že sama. Karkoli pač že.
mnja… 😕
lahko bi bilo tudi mnogo mnogo slabše.
vsaj tako se jaz ponavadi tolažim..precej učinkovito, če imaš dovolj pestro domišljijo.
Allencija, ne vem, koliko ti bo pomagalo, lahko ti pa povem, da sem bil Ĺľe veÄŤkrat v podobno globokih govnih. Minila so, ÄŤeprav nisem verjel, da bodo.
Za kaj veÄŤ pa – natanko veš, kje me dobiš.
A menjal pa noben ne bi z mano? 🙁
Ma, za moj okus imaš preveč đukcev in pufov. Za preostali del sranja pa bi se dalo kako zmenit.
Slejko Prejko bi ti povedal, da bi kmalu ugotovila, da si kljub menjavi ravno tako v dreku. Samo da smrdi za odtenek drugaÄŤe.
ok, menjalne pogodbe glih ne bi podpisal,
sem pa pripravljen ponudit eno nogo,
da malce solidarno postojim zraven tebe v kupu dreka..
alla, upanje umira zadnje (in precej osamljeno),
zatorej glavo gor (pa ne previsoko, da ne boš še
kakšne poškodbe glave fasala (in poškodovan podboj)..
😉
pa še nekaj: AX ne pogine kar tako. Moja manjša polovica mi je Ĺľe nekajkrat v telefon zabiÄŤala, da “ÄŤe bi imela liter bencina, ga takoj vĹľgem in pustim ob cesti”, ampak smo ga še vedno rešili gotove smrti.. mali Castro, garant..
😀
Ja, itaq. Upanje umira zadje. Vsaj pri meni, ÄŤeprav je Ĺľe silno osamljeno.
No, pa pustimo to.
Glede AX-a imaš prav. Zaenkrat se še drži. Ampak zamenjat ga bo potrebno tudi zaradi psa.
Bo to paÄŤ projekt leta 2008.
Glavo pa zaenkrat nosim na ravnopravšnji višini, da je ne vlečem po tleh in da ni nevarnosti, da bi z njo kam v višave treščila.
Pa še apdejt glede starega psa.
Operacija uspela, v soboto sem mu Ĺľe odvezala taco, tako da se zdaj premika spet po 4 tacah. PoÄŤasi in negotovo, ampak zaenkrat kaĹľe dobro.
Aja, pa hvala za solidarnost. 😉
Eh Alljuška, vsi smo bili in najbrĹľ tudi bomo še v takih sranjih, le s to razliko, da nikoli nisem imel psa…
MogoÄŤe bi ga pa moral imeti??? eeeh ne ga je skoda zame. In ne, Citrajoncek ne umre tako hitro. Sem ga tudi jaz drajsal,
pa je bil na koncu še vedno za prodat. Glavo pa le nosi v takem položaju, da ti fotkič ne zdrsne z vratu.
L.P.