V petek se je moje truplo po kakšnih 4 letih (ja, od takrat, ko so mi zgorele dile) spet spravilo na smučarijo.
Vremena sicer niso obljubljali bajnega, katastrofe pa tudi ne, sprobat je bilo treba novo pridobljene dile (še enkrat javna zahvala donatorju in serviserju, moja hvaležnost je neskončna! 🙂 )
S sestrično in njeno polovičko smo odpujsali na Roglo. Termometer zunanje temperature je vztrajno lezel navzdol in skozi moje možgane so že švigale ideje o tem, da bi preživela dan kar lepo v avtu.
No, pa ga nisem. In celo zmrznila nisem, čeprav nisem bila prav daleč od tega.
– 9 stopinj ni ravno blagodejno vplivalo na moje prstke (nujno rabim nove smučarske rokavice), pa tudi skladišče mojih sivih celic je bilo nezadovoljno s temperaturo. Malce sem se spomnila zakaj sem pred mnogimi leti sploh nehala smučat – ker me je konstantno zeblo!
No, kakorkoli, dan sem kljub mrazu preživela in celo zadovoljna sem bila s podvigom.
Vmes so z neba celo padale redke snežinke, ki so me povsem navdušile. Bile so namreč tiste lepe, kičaste, pravilne snežinkaste oblike. Škoda, da nisem imela pri roki fotkiča s kakšnim fensi makro objektivom ( 🙁 ), ker je bilo res kičasto 🙂
Naslednja 2 dni sem se pretežno držala na toplem in nekako se mi zdi, da bom tako nadaljevala tudi v prihodnjih dneh. No, sprehodi mojega pasjega krdela so izvzeti (ja, v LJ sem si privlekla še Črtovo mamo – Kani in moram reči, da se zgledno obnaša v velemestu. Bomo videli v kakšnem stanju bo danes moj brlog… )
