Sestradana se danes nekaj čez šesto zvečer vračam domov.
Tečke na službenem sestanku so mi požrle večino energije, ki sem jo še premogla na prazen želodec (tisti, ki me poznate, veste, da znam bit prilično neprijetna v lačnem stanju).
Pred očmi se mi je prikazovala samo še HRANA. Kak sendvič na hitro, ali pa hrenovke….nekaj, kar bo res hitro pripravljeno.
Ko pa sem, po vseh tistih odvečnih štengah, ki vodijo v moj brlog, le vstopila…. PRESENEČENJE!!!!
Oglasila sta se cimrova draga starša. In ker mi je Tatjana (cimrova mama) dan prej delala na Facebooku lušte s solato iz hobotnice sem se ji (lakotnik, kot sem) začela dobrikat in tožit nad svojo lačno usodo.
Zato, ker jaz nisem mogla na primorsko do hobe (jaz hobotnice ljubkovalno imenujem hobe) je hoba pripotovala k meni.
V vsej svoji lepoti, obložena s paradižnikom in slastnimi črnimi olivami in domačim kruhom.
Kaj bi si lahko želela lepšega?
Mama Tatjana HVALA! 🙂 🙂
Zgleda dovolj spodobno 🙂
Glede tvojega vprašanja je pa takole: pred davnimi leti sem nekje prebral, da neko gostoljubno pleme doli v arabiji kot glavno jed ob večjih žurkah servira pečeno kamelo, filano z ovco, filano s kuro. Ali nekaj podobnega. Ne izključujem možnosti, da si je nekdo to gladko izmislil. Ampaq če si ni, bi bilo za probat.
Ko boš naslednjič solato s hobami naročala, ne bodi presenečena, če boš dobila solato s šampionjoni.
Sploh na primorskem… 😛
Ma, saj “hoba” uporabljam samo pri tistih, ki vedo, da mislim hobotnico 😛
@Pepe: meni tisti jordanski arabci niso ponudili kamele filane z mesom. vsaj ne na krožniku. Samo eno leno kamelo za jezdenje.
Je bila pa ostala hrana toliko bolj okusna.
In en košček tudi peklensko pekoč.
Na, pa sem spet lačna….