Huh, po skoraj enoletnem premoru sem se spet pojavila na Manžanu pri Butulovih, na delavnici sredozemske kuhinje.
In spet je bilo več kot božansko. Vreme, družba, hrana in pijača.
Si človek sploh lahko želi kaj več? 🙂
Nekaj slik brez opisov, saj po mojem mnenju slike povedo povsem dovolj 🙂
In še končni izdelki:
Pa še siti in srečni “kuharji” z diplomami o opravljenem tečaju 🙂
Ja, definitivno bomo ponovili 🙂
Hvala mama Tatjana, za nepozaben vikend 🙂
Vse lepo in prav, ampak za nas drvarje se mi zdijo nekam majhne porcije. Ali pa spet samo jaz kompliciram … 😳
Recimo, da sem pristojna potrdit velikost porcij (namreč, splošno znano je, da skonzumiram enormne količine hrane). Porcije so ravno pravšnje in jih je ravno prav veliko, da se da ob hrani zdegustirat še veliko sort vina.
Na koncu večerje, ki traja kakšni dobri dve uri (nadaljevanje večerje je ob vinu) so vsi želodčki popolnoma dovolj nafilani, da je človek še vedno dovolj živahen za dvigovanje kozarca in živahen pogovor 🙂
2 uri za večerjo??????????????????????????’
Najn danke……..
Sem pa prepričan, da si se domov prikotalila……..
Prikotalila?
Kdaj si pa že mene videl s tako polnim želodčkom?
Moj želodček je brez dna 😛
Kot pristen rovtar tudi jaz nisem največji pristaš ene kepice nečesa slastnega, izgubljene na ogromnem talarju. Preferiram poln protvan štrudla. Dva polna protvana sta pa že skoraj popolnost.