Arhivi Kategorije: Razmišjanja

… breathe.  

Ni moj dan. Hočem več, ampak tega še vedno ne povem. Vsaj ne tistemu, ki bi mu morala. In ne vem, če kdaj sploh bom. Pa bi bilo verjetno dobro. Samo….sem pač strahopetec  

Nič novega in vseeno vse drugače. Kan Kan še vedno pogrešam. Tudi Črt. Apa, ki je zdaj kraljica doma, je nagajiv in vesel pasji otrok, Črt pa je kar naenkrat postal tastari. Kar me vsak dan opomne na minljivost. Še … Beri naprej →

… je doma. Za vedno. Fejst baba si bila in z mamo te ne bova nikoli pozabili. Rožice in svečko še pa dobiš. Pozdravi oba Lakija, pa lepo skrbi za Ferija. Te je že čakal.

Letošnje leto je usrano. Začelo se je sicer sanjsko, potem pa je šlo samo še na slabše in slabše. In res hočem, da ga je čimprej konec, ker vseeno upam, da mi bo prihodnje postreglo s kakšnim razočaranjem manj in … Beri naprej →

… povedat, da imajo kozice (tisti mali morski rakci, ki ti pridejo grickat kožo, če dovolj dolgo sediš pri miru) v temi, osvetljeni s čelno lučko, roza svetleče učke. Roza mini lučke, ki svetijo iz morja 🙂 Meni se je … Beri naprej →

Če skurim svoje dnevnike, zbrišem svoje spomine? Je to kot ena soft lobotomija?

Miljon stvari bi rada napisala, povedala, spravila iz sebe, pa ne gre. Enostavno: ker vas itaq ne briga. Itaq vsak vrti svoj film v glavi. Ki ponavadi nima nobene veze z realnostjo. No, vsaj z mojo realnostjo ne. Tega vrtim … Beri naprej →

Pa se malce lažje diha