Srčki z Valentinove delavnice sredozemske kuhinje 🙂
Nadaljevanje jedilnika sledi…
Včerajšnji večer smo si spet temeljito popestrili.
Gurmansko večerjo, katere glavna jed je bila “Ko se Ištrijanu strga” – rižotka s škampi in šparglji, posuta s sirom s tartufi –, mi je cenjeni gost Miha popestril s tem, da se je trudil vcepiti v mojo glavo minimalne osnove pokušanja vina Chateau Potensac.
Med čakanjem – da se je Ištrijanu do konca strgalo – sem vsaj približno osvojila termine, s katerimi se okus vina opisuje, za poobedek pa smo z izobraževanjem nadaljevali.
Moja glavna naloga je bila ugotoviti, katera čokolada najlepše harmonira z vinom in Patronom, kavnim likerjem s tequilo.
Na izbiro sem imela šest različnih okusov temne čokolade, izdelane iz šestih različnih izbranih kakavov. Elegance par excellence.
Venezuela: 70 odstotkov kakava vsebujoča čokolada z močnim, aromatičnim okusom, ki traja in traja.
Trinidad: Napram Venezueli malo mehkejša, klasična čokolada z močnim karakterjem in rafiniranim okusom.
Madagaskar: Slastna in vabljiva aroma s sledjo praženih lešnikov. Kremna poezija, ki nam pusti osvežujoč okus.
Jamaica: Močna čokolada markantnega okusa s sledjo zelišč. Čokolada s karakterjem!
Grenada: Slastna aroma kakava z nežno sledjo pikantnega. Za drzne.
Ecuador: Intenziven vonj z močnim okusom kakava. Prijeten okus ostane še dolgo po tem, ko čokolada že izgine.
Z vinom se je, po mojem, najbolj ujemala Venezuela, Miha pa je navijal za Trinidad. Kar se tiče kavne tequile, smo bili enotnega mnenje – Jamaica je kot ustvarjena za popolno poezijo, ki se preigrava na jeziku.
Foto: Alla
V petek sem pojedla sredino pizzo. S psom. Ker sem bila lačna (a dej, no, a res?)
2 dni je ležala v škatli na pultu.
Ni bilo nobenih posledic, razen tega, da nisem bila več lačna.
Zdaj pa ne vem, a je bla pizza tolk umetna al pa je moj želodec res iz teflona?
Pes je tudi preživel.
Sestradana se danes nekaj čez šesto zvečer vračam domov.
Tečke na službenem sestanku so mi požrle večino energije, ki sem jo še premogla na prazen želodec (tisti, ki me poznate, veste, da znam bit prilično neprijetna v lačnem stanju).
Pred očmi se mi je prikazovala samo še HRANA. Kak sendvič na hitro, ali pa hrenovke….nekaj, kar bo res hitro pripravljeno.
Ko pa sem, po vseh tistih odvečnih štengah, ki vodijo v moj brlog, le vstopila…. PRESENEČENJE!!!!
Oglasila sta se cimrova draga starša. In ker mi je Tatjana (cimrova mama) dan prej delala na Facebooku lušte s solato iz hobotnice sem se ji (lakotnik, kot sem) začela dobrikat in tožit nad svojo lačno usodo.
Zato, ker jaz nisem mogla na primorsko do hobe (jaz hobotnice ljubkovalno imenujem hobe) je hoba pripotovala k meni.
V vsej svoji lepoti, obložena s paradižnikom in slastnimi črnimi olivami in domačim kruhom.
Kaj bi si lahko želela lepšega?
Mama Tatjana HVALA! 🙂 🙂
Najprej me je izbral ŽŽ potem pa še Sparkica, dva silno fina osebka. Se pravi, da moram po uradni dolžnosti obdelati črko P
Pa poskusimo.
Požar – fuj, bljak, precej zoprna zadeva, če sredi zime ob dveh zjutraj s psom in računalom v rokah bezljaš po stopnicah iz svojega brloga, ker se je le ta odločil pogoret. Fuj in bljak še enkrat, ampak sem vseeno preživela 😛
Prijatelji – pravijo, da jih spoznaš v nesreči. Res je. Z eno besedo so čudoviti, enkratni in neponovljivi. 🙂 (Ne bodite picajzlarski, če sem rekla, da z eno besedo, sem rekla z ENO besedo! 😛 )
Pes – v mojem življenju je že tretji. Prvi je bil Laki 1, prijatelj iz otroških dni, nepozaben, samostojen potepuh z velikim srcem (in bojda tudi številnimi potomci – ups). Potem je prišel Laki 2 / đanki / ruski pesnik. Moje zlato zvesto in nežno zasanjano pasje bitje, pretepač v mladosti, pacifist na stara leta. Odličen vzgojitelj mojega tretjega in trenutnega psa. Mladost je norost, čez vodo skače kjer je most 😀 . Moj čuvaj, moja carta, moj bojevnik, moj zaklad 🙂
Prehrana – moja strast, ker sem pač požeruh.
Prekomerna teža – če bom še dolgo požeruh se mi lahko zgodi tudi ta.
Poštenost in Pravica – dve teti, ki sta v mojih očeh zelo visoko cenjeni, v svetu pa vse bolj redki. Ampak bosta vseeno na koncu zmagali! 😛
Podgana – najmlajša prebivalka brloga. Preimenovana v Abigail, za prijatelje Abby 🙂
Paličnjak – je bil v srednji šoli 2 dni moja domača žival. Po 2 dneh je postal divja žival, ker mi ga je brat zabrisal skozi okno. Nikoli več ga nisem ujela. 🙁
Papež – trenutni zgleda izjemno zlobno.
Papillon – lokal v katerem sem bila svoj čas kuhana in pečena. Skoraj že moja dnevna soba. 😀
Parazitirati – nekateri ljudje obvladajo to panogo do potankosti. In v kolikor se taki ljudje prisesajo nate, je to precej zoprna zadeva. Fuj in fej.
Parkeljni – pred njimi me je vedno branila teta. Jim je povedala, da sem edini pridni otrok v hiši. In parkeljni so se potem zapodili za mojim bratom in bratrancem hehehe 😈
Parkiranje – obvladam do potankosti. Sem profesionalka parkiranja. Amen!
Pepe – v SSKJ piše, da je to neroden in omejen človek. Bedaki nimajo pojma. Pepe je skrajno prijeten, fin in moder človek.
Počutje – vse nianse od take, ko sem na psu pa vse do tega, da sem pasja.
Pospravljanje – opravilo, ki se mu že celo popoldne izogibam in raje pisarim o P-ju, kot da bi se ga lotila.
No, pa pojdimo. Pospravljat.
Ja, še porufam koga … ali pa tudi ne 😉
pa-pa
Ta teden ne spadam ravno med najbolj pisrčno prijazne primerke človeške vrste.
Komunikacija je sestavljena iz krajših, včasih celo delno renčečih stavkov, ki jih običajno pospremi (ali pa je celo predhodnica) nekoliko trd pogled in nagrbančeno čelo.
Kot se za samico homo sapiensa spodobi imam precej tehtnih razlogov za tovrstno početje (dejstva, da se staram, še vedno ne priznavam) kot so npr. ponedeljkov mlaj, PMS, šef, preobilica hrane prejšnji teden, plundra, ki kaplja z neba, plundra, ki se nabira na pločnikih, počasni/prehitri/trapasti vozniki jeklenih konjičkov na poti v/iz službe, ugotovitev, da bo zaradi pretirane cene splaval po vodi še letošnji planiran dopust, lomljivi nohti, ….
Vseeno pa sem se včeraj zvečer poigrala še s MENTAL SPEED TESTom. In z rezultatom sem bila izjemno zadovoljna, ker je pisalo, da je excellent
Kakorkoli….zaenkrat pa še vedno velja: TALK TO THE HAND! 😛
P.S. Zdaj pa samo čakam, da mi bo kdo šlogal z dlani 😛