Finančen, da se razumemo. In to ravno takrat, ko se za trenutek oddahnem, da sem prilezla na pozitivno nulo.
S tem, da še ostalih svojih življenskih polomov nisem uspela do konca sanirat.
Skratka, tale mesec bo pester za bruhat. Pri plači so nam obračunali dopust, kar pomeni, da je končni znesek za cca 150 € manjši kot sicer.
Stroški pa so za ta mesec višji.
Do sedaj so prispeli:
– elektro poračun: 89 €
– T2 paket: 50 €
– mobitel: 21 €
– plin: 30 €
– stroški stanovanja in rezervni sklad: 40 €
– kredit 1 + zavarovanje kredita (vračilo mami, ker meni niso odobrili kredita): 700 €
– kredit 2 + zavarovanje kredita: 220 €
– kredit 3: 130 €
čakajo pa me še računi za dodatno zdravstveno zavarovanje (22 €), zavarovanje stanovanja in obeh psov (cca 30 €), pa da ne govorim, da so mi trgali napako DURSA (očitno vodijo prekleto slabo evidenco o plačanih sodnih taksah, kajti takso sem plačala že davnega leta 2006, leta 2007 sem jim ponovno poslala dokazilo o plačilu, ker so me opomnili, da nisem zadeve plačala, lčetos pa so mi enostavno poslali za taisto stvar izvršbo in jo tudi izvršili. So sicer obljubili, da bodo vrnili denar, ampak kdaj naj bi se to zgodilo, pa živ (ali mrtev) bog ne ve). Skratka, v tomesečni strošek lahko prištejem še tistih 250 €.
Pa še psa bi morala cepit ta mesec (sorry Črt, ta mesec bova tale strošek morala izpustit).
Končni znesek vseh teh naštetih stroškov je že davno presegel moj mesečni dohodek, pa za bencin in hrano nisem predvidela niti 1€.
Še vedno čakam, da mi moja bivša polovička vrne kar mi je dolžan, ampak glede na videno in doživeto se lahko očitno samo obrišem pod nosom. Toliko o poštenosti.
Le kdo ne bi imel rad tega življenja?
