Danes popoldne je bila ena srečna pasja igrača v obliki gume. Večino svojega igračastega življenja je preživela skoraj pozabljena nekje na vrtu. Potem pa je končno dočakala svojega psa.
Uboščica se ni zavedala, da je nakako, kot bi rekli ljudje, prišla iz dežja pod kap (karkoli že to pomeni).
Prejšnja lastnica se je ljubeznivo odpovedala svoji igrači in jo podarila malemu psu (ki pa pravzaprav ni več mali). Vsi prisotni smo upali, da je “mali” pes končno posvojil igračo, ki mu bo kos.
Kako bridko smo se motili.
Po slabi uri “obdelovanja” sta se takole ponosno postavila na ogled:
.
.
Da pa ne bi kdo podvomil v samostojno delo, je sledila še kratka demonstracija:
.
MOJE!
.
NJAM
.
GRIZ
.
BLJAK
.
Zbiram predloge za igračo, ki je “mali” pes ne bo demoliral v 1 dnevu (ja, vem, mišn imposibl) in ki mu ne bo uničila zob ali kako drugače škodovala njegovemu zdravju.
