___Utrinki___

Danes sem jih dala nekemu možaku iz štajerskega konca.
Človek se kar ni mogel nehat zahvaljevat.
Saj ne vem, mogoče me je pa še en uspel nategnit, da mu je avtobus odpeljal torbico z vsemi dokumenti in denarjem, med tem ko je šel na WC in da ne more do Maribora.
Mogoče pa tudi ne.
Pa saj je vseeno.
Zaradi 20 € ne bom prav nič bolj broke, kot sem že.

… oz, ko gre hudič srat, gre vedno na isti kup.
Na moj.
Najprej se je moja polovička odločila, da gre. In je šel. Brez besed po dveh letih, ko je izgledalo vse idealno.
Potem je mali pes fasal neko kožno vnetje.
Zadevo smo na srečo rešili s krepko dozo anatibiotikov in pri veterinarjih pustili cca 40 EUR.
Za piko na “i” je starega psa v petek zbil avto.
Premaknjen disk v hrbtenici in izpah kolka.
OK, saniramo zadevo brez operacije in pustimo na veterini nadalnjih 230 EUR.
Včeraj se je pes končno spet postavil na noge. Bravo starina.
Ampak zakaj se je odločil, da se mora it namočit v sosednji potok? Da je telebnil noter in si ponovno izpahnil kolk?
Da ga lahko danes spet peljem na veterino na operacijo kolka, ki me bo koštala nadalnjih dobrih 500 EUR?
Da ne govorim, da moram zamenjat avto, ker mi bo moj mali AX vsak čas izdihnil.
Da ne govorim, da sem še vedno do vratu v kreditih, ki sem jih vzela, da sem vsaj za silo sanirala stanovanje po požaru?
Da ne govorim, da bom morala tožit izvajalce sanacije, da bo delo opravljeno tako kot je treba in da bom plačala samo toliko, kot so dejansko opravili?
Totalen bankrot.

Bi kdo menjal z mano?

P.S. Tisti, ki zapika igle v mojo voodoo lutko in me zaklinja z zlobnimi uroki: Lahko končaš. Bom že sama. Karkoli pač že.