___Utrinki___

Včeraj sem, tako kot vsak dan, peljala svoje pasje krdelo na sprehod v Tivoli.
In tako kot vsak dan sem ju tudi v Tivoliju spustila iz vrvic, da se navohljata in naigrata.
Mali pes se je od starega navadil, da se ne hodi daleč stran in tako se kot pridna pesjana vedno smukata okoli tako, da ju imam vseskozi na očeh.
V primeru prestrašenih psov ali ljudi, ki jih srečujemo, ju lepo pokličem k sebi, da ne ustvarjamo nepotrebnih zapletov.
Večinoma pa se potikamo po manjših gozdnih potkah, kjer je manj gužve, sprehod pa bolj zanimiv za krdelo ter bolj umirjen zame.
Razen včeraj, ko sem na Jesenkovi poti, zgoraj v Tivoliju naletela na 2 gospoda v modrem, ki sta se tja dostavila z velikim belo-modrim avtomobilom.
Ker je avto lajal (ja, v prtljažniku sta bila 2 policijska psa), mimo pa je prijezdila tudi četica konjenikov, sem mladega psa pripela na povodec, starega pa samo poklicala k sebi (itaq je že vsega navajen, pa tudi ljubi se mu ne kaj prida po nepotrebnem premikat).

Pa primašira tovariš miličnik oz, gospod policaj in mi pravi, da mi bo napisal položnico za 419 EUR, ker nimam pripetih psov.
Neka babica s kokeršpanijelom, ki je kasirala isto grožno malce pred mano, je bila čisto besna.

Konec je bil tak, da sem pač odmaširala s pripetimi cucki (do prve čisto gozdne potke, kjer sem ju spet spustila) in (na srečo) brez položnice.

Sprašujem pa se, kaj bi gospod policaj rekel, če ne bi hotela pripet psov? OK, dobila bi položnico.
In kaj, če ju še vedno ne bi hotela pripet? Bi mi napisal še več položnic ali bi počil oba psa?

Ja, saj razumem, da se določeni ljudje panično bojijo vsega kar je na štirih tacah in laja, ampak to, da lastniki psov praktično nikjer razen na svojem ograjenem vrtu ( v kolikor ga imamo) legalno ne smemo odvezat svojih štirinožcev je pa že malce bolano.

In to, da dobi neka baura, ki obrača v predoru na avtocesti kazen 400 EUR in ena babi, ker ima svojega pekinezerja odpetega v gozdu v Tivoliju enako kazen, je tudi malo bolano.

Kot ponavadi nam naši “plavi angeli” spet dajejo občutek, da služijo po liniji najmanjšega odpora, saj še nisem slišala npr, da bi vsaj zasačili kakšnega od nepridipravov, ki skoraj vsak petek in soboto na Tivolski promenadi razbijejo vse luči in občasno prevrnejo ša kakšen kip.

Za vikend me je malce oplazila melanholija, ki me še ni povsem zapustila.
Saj ne vem, ali me je oplazila pred brskanjem po računalniku ali po odkritju nekega filma za katerega ne vem kako se je znašel na mojem disku.
Eniuej…..klik na film, da vidim ali je za v kanto ali ne.
No, na koncu je pristal na CDju. Equilibrium.

Čisto na kratko….svet prihodnosti, kjer je “ozdravljen” glavni vzrok za vse slabo na svetu…..jeza, sovraštvo, bes…..čustva. In jasno, ne samo temna plat čustev, tudi svetla.
Razen totalne fascinacije nad glavnim igralcem (:roll: Christian Bale :oops:, ja, ja vem, da je plehko, ampak tipček izgleda zaradi ledenega look-a prekleto vroč, da ne govorimo, da je igral Ameriškega psihota, zaradi katerega ogleda še cel teden nisem prišla k sebi – takrat je bila kriva pač vsebina in ne njegov look)

in banalno ugotovitvijo, da bi bila namesto “zdravila” bistveno učinkovitejša lobotomija, mi možgane gloda vprašanje o čustvih?
Je možno živet v popolni odsotnosti čustev?
Čisto biološko da. Ipaq obstajajo osebki, ki enostavno ne premorejo čustev.
Pa ravno tako živijo. Torej, ali je čustvovanje potrebno za preživetje skupine? Ker za preživetje posameznika očitno ni.
Mislim, zakaj bi narava ustvarila nekaj, kar ni potrebno za preživetje?
in po drugi strani….ali ne bi popolna odsotnost čustovanja dejansko rešila določenih problemov človeštva?
Že res, da bi na osebnosti ravni bilo življenje precej brez smisla, ampak….ali ni smisel življenja (gledano samo iz biološkega stališča) samo preživetje vrste, ne pa nek kvazi osebnostni razvoj posameznika.

Ma, ja, saj vem….smisel življenja je ležanje na plaži…..
ali pa samo tedenski odklop od dnevne rutine.
Ali pa sploh ni smisla?