___Utrinki___

za psa. 😐

Že pred časom je načel zadrgo na blazini. In jih je kasiral po riti.
potem je bil nekaj časa ljubi mir in je naglodal samo en tepih.
Včeraj pa se je spet lotil blazine. Dokončal je zadrgo in načel peno po robu.
Spet jih je fasal in si rit hladil v boksu.
Včeraj zvečer sem blazino dodatno zaščitila s pasjo rjuho.
Zaščita ni pomagala.
Sredi noči me je namreč zbudilo cviljenje Ä‘ankija. (u fak, dans sem mu pozabila dat tableto?!)
Prvotna jeza zaradi cvileče budnice se je iz starega psa z lahkoto in v hipu prenesla na malega psa, ki je ob pogledu name pobegnil v boks, vmes pa kasiral še eno krepko po riti.
Namreč, beštija ovčarska je demoliral svojo blazino in izrinil Ä‘ankija z njegove.

Beštija je zaenkrat degradirana na najnižje mesto v hierarhiji brloga, v stanovanje vstopi zadnji, po štengah hodi zadnji, ukinjene so vse pravice. 😈

Za nagrado je dobil permanentno nočenje v železnem boksu. Brez blazine. 😈

Ena dobljena bitka še ne pomeni, da je zmagal tudi vojno. 😈

…ki jo bijem z mlajšo polovico pasjega krdela je še vedno v polnem teku.
Danes zjutraj je beštija spet kasiral kazensko bivanje v boksu.
Glodalec je uničil celo zadrgo na svoji blazini in odglodal del pene.

Zgleda, da bo v bodoče spal z nagobčnikom.

Že Šnuja je pisala o umazanih tacah, na pretek pa jih dnevno pridelamo tudi v našem brlogu.
Pred kakšno uro smo se blatni vrnili iz Tivolskega sprehoda in pot je naših 8 tac najprej zanesla po celem brlogu namesto v kopalnico.
Moje misli so se vrtele okoli 2 možnosti.
Prva, da se po temeljitem pranju pasjih tac lotim ponovnega sesanja brloga ali pa da raje v kupe blata sredi brloga naflancam nekaj solate in paradajzev.
Zavoljo reda in miru vseh stanovalcev brloga sem se po tehtnem premiselku vseeno odločila za prvo varianto.
Lastnika tac sicer nista pretirano uživala v pranju, sta ga pa precej stoično prenesla.
Brez večjih bojev.

In v brlogu je spet zavladal mir. 🙂

Rojstnodnevni vikend mi je moja polovička spet privoščila na Mažanu pri Butulovih.
V petek sva jim dostavila sina, nafutrali so naju, potem smo še malo poklepetali, nakar sva se kaj hitro pobrala v najino modro sobo.
Soboto sva pričela malo bolj pozno z ugotovitvijo, da je moj najdražji malce nepazljivo pakiral svojo prtljago in določen kos potrebnih oblačil pustil doma na postelji. Zadeva je bila rešena z obiskom KP mečkatorja, kjer sva nabavila potrebno (še za januarsko delavnico sredozemske kuhinje, ki se je nameravala odvijat par ur kasneje (linki do moje prve delavnice sredozemske kuhinje: 1.del, 2.del in 3. del).
Sledil je prijeten sprehod z Ano in Koni, polovička pa je z Anino polovičko modroval o mopedih na cigodromu.
Delavnica sredozemske kuhinje bo opisana in obložena s slikovnim materialom v enem od naslednjih prispevkov in se je končala ob silnem “modrovanju” neke urednice neke cajtng kuharske priloge (mimogrede – ne vem če sem morda jaz prezahtevna, ampak nekako se mi zdi, da bi urednica katerekoli kuharske revije ali kuharske priloge reviji MORALA vedeti kako izgleda blitva?!)
Večer se je zaključil tako, da sem pospravila (v moj želodček, jasno) vse hranljive foto eksponate, ki smo jih družno zalili z razlličnimi vini in peninami.
V nedeljo sva s polovičko pripravila zajtrk za vse (razen za Črta, ki ga je zamudil), nakar je sledil foto sprehod v gozdiček v bližini hiše. Ja, tudi te fotke sledijo.
Relaksacijskemu vikendu je namreč sledil (in še vedno sledi) precej naporen teden v službi, tako da so fotke še vedno niso kaj več kot samo bežno pregledane.