Prepad

Danes ponoči so me v sanjah pahnili v prepad.
Deževalo je in na dnu prepada je bila velika luža.
Stala sem na robu in gledala Ano, ki je počasi plezala v prepad po žogo, ko me je naenkrat nekdo pahnil v prepad. Mislim, da je bil to moj brat.
Pristanka se ne spomnem, ker se mi zdi, da sem se prej zbudila, vem pa da sem med letenjem pomislila na to, da se bom prav pošteno razlepila ob pristanku.

Objavljeno v Sanje | Komentarji so izklopljeni za Prepad

Namizje

Na blogoroli so tokrat dali na tapeto namizja.
Moje službeno je kar moj izdelek – fotka Nastrana, tekma iz Logatca, leta 2006, ko je bil viceprvak v supermotu 450 in open klasi.
Tisto leto sem prvič slikala mopede in se moram kar malo po prsih potolči – kar dobro mi je ratalo!

namizje.JPG

Objavljeno v Foto | 1 komentar

Vikend!

še 2 uri tlake in pičim. Domov spakirat.
In potem me moja najdražja polovička odpelje na relaksacijski vikend.
Odlična hrana, savna, jakuzzi, dobra družba, še vremenarji so obljubili čudovito vreme.
Zraven gre novi fotkič, saj bo precej foto priložnosti.
Pasje krdelo je že odpotovalo v varstvo, tako da bo vikend res samo najin.

In, ne, ne povem kam grem.
Vtisi vikenda bodo objavljeni drugi teden.

jakuzzi.jpg

Objavljeno v Vse po malo | 1 komentar

Hrastovi pajki

Danes sem sanjala pajke, ki pletejo strupene mreže.
Hrastovi “nekaj” pajki so bili.
Veliki za EURuro kovanec, rumeno črni. Nekaj takega
Ko sem se v kratkih hlačah zapletla v mrežo je žgalo, kot da je iz kisline.

Ampak spet sem jo odnesla poceni. Meni ni bilo hudega, neka dva otroka pa sta zaradi tega skoraj umrla.
Ampak sem ju jaz rešila.
In s sesalcem za prah posesala vse nevarne pajke.

Trikrat hura zame! 😀

Objavljeno v Sanje | 1 komentar

Kesanje

Kadar naš mali pes katero ušpiči in me pripravi do tega, da se razjezim, takrat pasja zloba izgleda takole:

kesam-se-1.jpg

kesam-se-2.jpg

Dokaz, da ima ušesa pa je tule:

crt.jpg

Objavljeno v Foto | 8 komentarjev

Pasja razstava

Gospodarsko razstavišče, Ljubljana, sobota 12.1.2008
Zakaj stlačijo 1920 psov v 3 hale?
Ĺ e za razstavljalce je premalo prostora in so nagneteni ko sardine, ko pa pride še nekaj obiskovalcev nastane pa itaq neopisljiva gužva.
Me je prav hitro minilo fotkat.
In ko gledaš vse tiste žalostne pse, ki ždijo na mizicah, v kletkah itd ter jih lastniki tupirajo, češejo, barvajo, pudrajo, špricajo z raznoraznimi laki…….se ti prav hitro začne obračat želodec.
In vidiš, da je sreča, da imaš doma pasje krdelo, ki jim je tale cirkus prihranjen.
Se vam zdijo srečni?

Samo malo še zdržim……
aimg_9862.jpg

Če se bomo delali, da spimo, bomo imeli mir?
aimg_9863.jpg

A zakaj gledam žalostno?
aimg_9868.jpg

Le glej….
aimg_9870.jpg

A zdaj kapiraš? Vsi se mi smejijo 🙁
aimg_9877.jpg

Uhe so mi odgriznili 🙁
aimg_9880.jpg

Si bom zabrundal eno v brk…
aimg_9872.jpg

Ja, saj vem da zgledam skoraj tako trapasto kot yorki s skret papirjem.
aimg_9884.jpg

Prosim, sam ne na razstavo, saj bom priden!!!
crt-img_9903.jpg

Objavljeno v Foto | 26 komentarjev

Proba

EOS 40 D + sigma 17-70 mm F 2,8-4,5

Pa poskusimo makro moje nokie. Čisto na blizu, čisto malo globinske ostrine.
Ĺ it, tako znucane tipke že imam?

fonimg_9817.jpg

Objavljeno v Foto | 7 komentarjev

Dan “D”

Danes naj bi se zgodilo.
Pozno popoldne ali pa proti večeru.
Ko opravim vse nujne stvari, ko bo pasje krdelo zlaufano, oprano in sito ležalo na novih (malce pogriženih) blazinah.
Takrat se bom zmuznila ven in šla po njega.

Objavljeno v Vse po malo | 14 komentarjev

Dan kot dan

Včeraj.
Zjutraj koma iz postelje, kopalnica, pasji sprehod in via služba.
8 ur tlake + 1 srednje velik sendvič.
Pol urno cijazenje s tlake, skok v “pasje cunje” in via pasji sprehod – dolga varianta.
Ob šestih že skoraj umiram od lakote, z mojo polovičko hitro spacava kosilo/večerjo (piščančje medaljone, kus-kus z gorgonzolo in olivami, skleda solate)
Polovička zvečer krene po nove pasje blazine, take lepe, oblečene v žamet.
Prejšnji blazini je mali pes v preteklih mesecih nekoliko pomokril (po domače poscal), pa smo jih zato zamenjali, zdaj pa je že dovolj velik, da tega ne počne več v stanovanju.
Mali in veliki pes sta blazini takoj posvojila. Mali pes prav posebno.
Medtem, ko sva s polovičko malce vrgla oči na TV se je mali pes odločil da so blazine sigurno namenjene za njegove igrače.
In kaj se dela z igračami?
Ja, kaj le, raztrga se jih!
Skratka, mali pes je bil zasačen pri delu. In tako kot je on trgal blazino (prežvečil del zadrge in scugal del pene), tako nekako se je potem malce utrgalo še meni.
Ne, ni jih fasal, ni potrebe. Povsem zadostuje, da ga besno okregam, pa se od strahu polula.
Podgana mala pasja je potem pol ure kazenko preždel v boksu.
V prihodnjih dneh pa sledi učenje, da povštri in blazine niso igrače in se jih ne uničuje.
No, še tepihe bomo vključili v ta učni program.
Pa da ga vidim, kdo bo bolj vztrajen.

Objavljeno v Zgodbice | 15 komentarjev

Fak off

Podražitve, podražitve in še enkrat podražitve.
OK, hkrati so se danes začele tudi razprodaje.
A, ja, ne ga srat?!
Kot da bom šla zapravljat na razprodaje. S čim že?
Če porabim celotno neto plačo za plačilo kredita, ki sem ga morala vzet za renoviranje stanovanja po požaru (zgodbica z zavarovalnico je še vedno nerešena) in plačilo položnic. Denar od malice, prevoza in kilometrine pa gre za hrano in vzdrževanje avtomobila, ki je pač nuja za moje delo.
In potem si hipotetično zaželim potomca?
Partnerja imam (moja zlata polovička), big bang biološke ure že tudi gasno razbija, ustavi se…..jap, pri financah.
Se jih da kje oklestit? Am, težka.
Kredit je treba plačat. Vodo, elektriko, plin, zavarovanje tudi. Ja, mogoče bi lahko skenslala internet, telefon in mobitel in prihranila 50 EUR mesečno.
Ampak….hipotetično… če grem na porodniško, ni nadomjestila za malico, prevoz in kilometrine.
Se pravi, da moja plača zadošča samo za mesečne stroške položnic in kredita.
Ja, seveda, zasluži tudi moja polovička. Za kritje svojega kredita, za vzdrževanje svojega avta, ki ga ravno tako nujno rabi za službo.
Ja, seveda, če bi pazili na vsak EUR in kupovali z “nogami” (kjer je res najceneje), bi se izšlo tudi s hrano.
Kaj pa cunje? Pa niti ne zame, ampak za hipotetičnega pamža? Plenice, voziček in ostala oprema, ki jo ob prvem pamžu nekako potrebuješ?
No, ja, potomci bodo ostali samo hipotetični, prvemu politiku, ki pa bo pametoval koliko država naredi za večjo nataliteto pa priporočam obisk psihiatra in okulista.

Objavljeno v Zgodbice | 13 komentarjev