___Utrinki___

Na prvi dan tega leta so se zbrali v kuhinji.
Moje pasje krdelo, moji scartančki, čuvaji, nagajivčki, sončki in tečke.
Rdeči je moja starina, Đanki Laki (12 let), že kakšnih 8 let zaradi zdravja redno na drogi.
Levo je naša posvojenka Kani (3 leta), ki čuva mojo mamo, ji krajša čas in kravžlja živčke.
Desno pa je naš mali pes Črt (glej, glej, saj sploh ni več mali?!), domača proizvodnja (njegova mama je Kani), brez katerega bi bilo v našem brlogu precej dolgčas in brez katerega bi tepihi ostali brez lukenj, plišaste žirafe pa bi obdržale noge, glavo in “drobovino” in bi samevale nekje na policah (za popolno uničenje žirafe rabi 10 minut).

Fotka je sicer narejena s telefonom (hvala bogu, da telefone vedno vlačimo zraven), ampak povsem dostojno prikazuje “pošlihtanost” krdela 🙂

Res nisem nameravala, ampak ker mi je tako silno simpatično, ga poklanjam tudi svojim redkim bralcem:

V letu 2008 vam želim 366 optimističnih začetkov in vsaj pol toliko zadovoljnih zaključkov dneva! 🙂

…………………………… ………………………..

Tlakovanje. Oziroma ždenje v službi (na tlaki).
V tehleh 5 božičnih dneh sem se ravno navadila zaspat ob 2 zjutraj in vstat ob 9.
Današnja budilka ob 7 mi ni ravno zvabila nasmeha na ksiht.
No, ja, “kar se mora ni je težko” ali kako že pravijo?!
Tlakovanje zaenkrat poteka mirno in dolgočasno.
In se vleče kot žnodr prehlajenega triletnika.
Žvečenje napol presušenega sendviča iz avtomata lepo dopolnjuje to medpraznično vzdušje.

Aja, in po radiu sem slišala, da je baje neka akcija v ponem zagonu….o nepokanju petard in podobnega pokajočega sranja.
Kako naj rečem….. ni opazit. “Vojna” je vsak dan bolj glasna.
No, ja, k sreči naš mali pes zaenkrat ne trza na te traparije, veliki pes pa je na počitnicah, da mu je tole prihranjeno.

Kakorkoli…..še par ur danes in 8 jutri, pa bo spet 5 prazničnih dni. Brlog je pospravljen, nujni nakupi so za nami, obeta se prijeten počitek.
Mogoče celo nabavim in okrasim smrečico.
Kdo ve? 🙂

Naša posvojena psica Kani, mama našega Črta, ima stalno prebivališče pri moji mami.
Poleti smo ji postavili nov pesjak, v katerem je nesporna carica.
Ko sem Kani prvič peljala na sprehod (takrat še ni bila v naši družini) smo na sprehodo srečali tudi mačko. Huh, pravi pes. Oz psica. Te so hujše! Komaj sem jo zadržala in vso besno tresočo odvlekla stran.
Kasneje smo večno poslušali lajanje, ko sta se okoli hiše sprehajali domači mački, ki sta vedno pazili, da ji nista prišli pod nos.
In kaj zvem danes?
V tem mrazu se je tudi Kani iz pesjaka preselila čez noč v hišo. Äanki, ki je trenutno na počitnicah pri mami, je itaq salonski pes, ki imajo svojo blazino v sobi, obe mucici pa se tudi dnevno grejeta na “živalskem kavčku” v mamini sobi.
do sedaj je bila praksa, se mački in Kani niso srečevali, po novem pa si prostovoljno in miroljubno delijo kavček.
Ena od mačk je celo tako predrzna, da psico občasno celo malce “potreplja” s taco po glavi.
Idila traja tako dolgo, dokler kdo (na sumu imam nečaka Miha) ne reče šššššššššššššššššššššššššššššš , kar je nedvomni signal za začetek lova in posledično glasnega vpitja mame.
No, za vikend bom poskusila to idilo spravit na fotko, pa jo prilepim.
Ker še vedno ne morem verjet, da se dogajajo čudeži.

Včeraj zvečer sem se odločila spet vreč na vago malega psa.
Zadnjič, ko smo izvedli ta manever je pseto tehtalo slabih 20 kilogramov.
Sem ga pa že malce sumila, da je od takrat pridobil kakšen gram, kajti ob obisku pasjih prijateljev se je njegov hrbet že dvigal nad večino.
No, ker je naša vaga malo manjših dimenzij in ker se mi ne da prepričevat malega psa, da bi mirno stlačil vse svoje 4 tace na gladko površino, opraviva ta obisk skupaj.
Dvig malega psa v naročje je lahko pomenil samo dvoje: ali sem jaz v zadnjem mesecu rahlo oslabela ali pa je mali pes našel in požrl kakšne uteži.
Skupne teže mojega in pasjega trupla ne bom pisala, pohvalim pa lahko našo vago, ki je najini trupli brez besed zdržala.

Da skrajšam zadevo: mali pes ni več mali. Beštija vaga 28 kg in glede na njegovo starost (6 mesecev) je pričakovati še kar nekaj kilogramov.

Upam, da bo še naprej tako priden in me ne bo po na vrvici vlačil za “sovražniki” skozi kakšno grmovje.

Ĺ e malo pa bo leto okoli, kar ga imamo.
Nekako čas, da malce pogledamo, kaj konkretno je to spremenilo v moji denarnici….

V denarnici je bila prejšnja valuta malce bolše zastopana kot pa EURuri.

Na položnicah so bili kljub večjim številkam manjši zneski (drugače si ne znam razlagat, da sedaj porabim za fiksne mesečne stroške celotno neto plačo, prej pa je vedno ostal kakšen tolar ali dva. In plača se ni nič zmanjšala, povečala pa na žalost tudi ne. :()

Cena kave in sokov v oštarijah so nemarno poskočile (verjetno so jih poskusno križali z bolhami).
Po uspelem križanju z bolhami so zadevo preko leta (predvsem zadnja četrtina leta je bila glede tega precej plodna) prakticirali še s cenami mnogih drugih osnovnih živil.

50, 100 ali več EUR bankovce gledam v glavnem na fotkah, ki mi jih najde google.

Kovančki? No, ja, ti pa so pri meni pogosteje zastopani, kot kovanci prejšnje valute. Vsaj nekaj 🙂

Plačevanje čez mejo? No, ja, ni več treba v menjalnice, ampak konec koncev, se da v preko meje skoraj vsepovsod plačevati s kartico. In nakupi vsekakor manj obremenijo račun, kot pa nakupi v “najboljšem sosedu”, pa še kvaliteta nakupljenega je evropska in ne vzhonje-evropska.

Če potegnem pod vse skupaj črto…. z novo valuto le nisem tako zelo zadovoljna kot je stric Bajuk.

Končno se moj prehlad počasi umika in začenjam bolj normalno dihat.
Glavobol me še ni povsem zapustil.
V službi še samo 2 dni peklenska gužva, drugi teden še samo gužva, potem pa se do konca leta tempo malo umiri.
Mala rdeča škatla (AX) spet v pogonu, tokrat registriran na LJ tablice (a zdaj sem pa čisto taprava ljubljančanka?)
Mali pes intenzivno raste, kar opazim šele ko gremo na obisk pasjih prijateljev in ugotovim, da je že vse prerasel?!
Mali pes ima tudi prekomerno količino energije (ni čudno, če pa gloda olupke pomaranč ?!) in mi skoraj vtrga roko, ko se cufava za njegovega cofija.
Stari pes se je končno poredil za kakšne pol kile. In še vedno je idealno priden. Za vikend ga bomo preselili na deželo, kjer bo preživel preostanek decembra in “pokalno praznične” dni.

Intenzivno čakam plačo in božičnico, da poravnam pufe za avto.
Baje se je pa med tem začel že veseli december?

Danes zvečer grem kofetkat, pa če se svet podre!

Pa definitivno bi pasal kak kuhanček pod lučkami okrašene Ljubljane. V prijetni družbi Pepeta in njegove lady, pa Šnujna in njene polovičke.