Črt(ozaver)

p9207058-2.JPG
p9207020.JPG
p9206955.JPG
In za piko na i….
p9206931.JPG
Objavljeno v Foto | 7 komentarjev

Brata

Maks the policaj je Črtov brat in zavoha hrano kjerkoli se skriva.

p9207129.JPG

Pretepanje bratov je stalno na sporedu

p9207113.JPG p9207099.JPG p9207063.JPGÂ p9207065.JPG

Spoznavanje “Tivolske bande”

Objavljeno v Foto | 3 komentarji

Grkinji

V času dopusta sta se v Kopru ustavili dve grkinji.

Ker je tale gospodič p8244998.JPG krenil tja na obisk, sem se mu pridružila s fotoaparatom.

Barve miru nad vojno ladnjo:

p8234845.JPG

Kapetan ladnje:

p8234860.JPG

Straža:

p8234912.JPG

Ĺ e ogled kapitanskega mostu in palube (v podpalubje naju niso spustili 🙁 )

p8234867.JPG p8234872.JPG p8234879.JPG p8234889.JPG p8234907.JPG p8234909.JPG p8234918.JPG

Na tole bolj oboroženo naju tudi niso povabili :(, ampak naj jim bo….za prvi obisk kakšne vojne ladje je bilo tudi to dovolj. 🙂

p8234948.JPG p8234949.JPG p8234951.JPG p8234952.JPG

Objavljeno v Foto | 12 komentarjev

Dopustniški utrinki

Malo pozno sicer, ampak…..malo za obujanje spominov… 🙂

Kot sem že napisala, sva dopust preživela na domačiji Butul v Manžanu.

Mega sproščujoče.

Dobila sva tudi obisk s celine in se z njimi edinkrat odšla tudi kopat p8194687.JPG

Malce sva pobrskala po vrtu in iz domačih, dišečih in slastnih paradižnikov in bazilike p8224790.JPG p8224779.JPG sestavila tole slastno in lahko poletno kosilce p8164617.JPG

Opazovala sva konjiče na nebu (ali pa imam samo jaz bujno domišlijo) p8234974.JPG ,

cartala domačega mačkona p8224831.JPG p8224822.JPG p8224823.JPG ,

nasmukala kup posušene in omamno dišeče sivke p8234835.JPG p8234836.JPG p8234837.JPG, ki sva jo potem zmešala s grobo morsko soljo in zapakirala v lične kozarčke p8245026.JPG p8245030.JPG.

Enako sva naredila s posušeno baziliko p8245033.JPG p8245035.JPG.

Vsebina je primerna tako za kuhanje, kot tudi za dodatek pomirjujoči kopeli (sivka).

Š e domorodec, ki je bil malo doma in malo zdoma in s katerim sem obiskala grkinji (ampak o tem malo kasneje) p8244998.JPG.

Še enkrat najlepša zahvala čudovitim lastnikom domačije Butul za krasen in nepozaben dopust. 🙂

Objavljeno v Foto | 1 komentar

Luca

Mala Luca, zadnja izmed desetih, za katero se še ni našel nov lastnik.

Meni pa ena izmed najljubših. Mala nagajivka, tako polna energije. Bodoča prvakinja v agility-ju, če jo bo le kdo tega naučil. Pa seveda, pogumna čuvajka, vedno pripravljena da z glasnim laježem spodi vse sumljive osebke. Pa velika cartika.

p9096774.JPG

p9096776.JPG

p9096846.JPG

p9096869.JPG

p9096815.JPG  p9096849.JPG p9096843.JPG p9096783.JPG p9096773.JPG p9096768.JPG p9096765.JPG p9096760.JPG p9096755.JPG

Objavljeno v Foto | 14 komentarjev

Ratatuille in sinhronizacija

….kjer vsa zalega zavija po mariborsko razen Malega šefa…. 😉

mis1.jpg

Objavljeno v Zabava | 4 komentarji

Bety

Danes je šla k novim lastnikom moja mala Bety.

Izmed vseh je prva dobila ime. Ko je bila še čisto mali knedl, stara komaj teden dni.

Največja med vsemi malimi knedli. Vedno razpoznavna, tudi ko so jo ostali dohiteli v rasti. Nikoli ni bila tako puhasta kot ostali, vedno je izgledala malo bolj odraslo.

Naša mala Bety bo postala čuvaj mesnice na obrobju Ljubljane. Dolgčas ji ne bo, saj imajo velik vrt, na katerem se že igrajo psi, lačna pa tudi ne bo.

Bety….

ap7084205.jpg

bety5.jpg

bety3.jpg

bety4.jpg

Objavljeno v Foto | Komentarji so izklopljeni za Bety

Beštija

Mala pasja beštija je dobila ime Črt.

In v ponedeljek zvečer smo Črta končno preselili v Ljubljano.

Zakon, poleg umirjenega psa v letih, ki uboga na vsak migljaj, ki ve kaj mora in kaj ne sme, ne da bi mi bilo treba odpreti usta, si v ganz nov brlog privlečem uničevalca.

Ja, saj vem, okrutna sem, ker ne samo, da sem psa privlekla v stanovanje, čez dan imam celo zaprtega v boksu – veliki kovinski kletki. Za varnost. Njegovo in stanovanja.

Čeprav…….tudi skozi kletko se da naredit masaker.

In Črt je mojster za to.

Kot dokazni material prilagam 2 fotki, narejeni s telefonom. Jaz sem bila preveč besna, da bi zadevo slikala.

crt1.jpg
crt2.jpg

Ja, saj sem se že pomirlila, bomo pač kupili nov bordo tepih.

In v bodoče bomo bolj previdni. Ker  je tale beštija bolj nagajiva kot je bil moj đanki v svojih mladih letih.

Objavljeno v Zabava | 11 komentarjev

veterinarji in VETERINARJI

Glede na to, da imam trenutno krdelo mladih psov, ki so bili potrebno prvega cepljenja proti pasji kugi, glede na to, da je krdelo bilo sestavljeno iz 10 pasjih beštij od katerih vsaka tehta slabih 6 kilogramov, se mi je zdelo najbolj smiselno, da pokličem lokalnega veterinarja, da mi jih pride cepit na dom.

In glede na to, da omenjena zadeva za celo krdelo stane cca dobrih 300 EUR in da je omenjeni veterinar itaq terenski, se mi je pač zdelo, da ne bo s cepljenjem na domu nobenih problemov.

Takole je potekal telefonski pogovor:

Jaz: Dober dan, Alenka pri telefonu, glede cepljenja 10 psov kličem. tisto, kar sem se že včeraj dogovorila z vami, ko sem naročila cepivo.

VET: Ja, ja, imam cepivo, kar pripeljite jih.

Jaz: Ne, ne, včeraj sva se dogovorila za cepljenje na domu, da vi pridete.

VET: Ne, ne, vi kar sem pripeljite pse.

Jaz: ja, ne gre. 10 jih je.

VET: ja, dajte jih v škatlo in jih pripeljite.

Jaz: Ne morem jih dat v škatlo. 10 jih je in vsak od njih tehta kakih 5 kg.

VET: (osorno) ja, zakaj pa jih niste prej pripeljali?

Jaz: (še vedno prijazno) Zato, ker so mi na veterini rekli, da se prvič psi cepijo proti kugi pri 2 mesecih?!

VET: ja, potem pa še ne morejo bit težki 5 kg.

Jaz: Ja, pa so. Ker pač niso neka pritlikava pasma ampak belgijski ovčarji (kar mu je bilo povedano že prejšnji dan)

VET: Jah, pripeljite jih sem, če hočete, da jih cepim. Jaz ne bom nobenih psov po dvorišču lovil.

Jaz: (malo tišine) Prav. Jih bom pa kam drugam odpeljala.

VET: Pa jih dajte.

Jaz: Hvala. Nasvidenje.

Očitno sem se motila.

Ni mi preostalo drugega, kot da sem poklicala svojega Ljubljanskega veterinarja, Veterinarsko kliniko Trstenjak – Zajc in se dogovorila za cepljenje krdela.

Če jih že moram kam vozit, jih definitivno nisem nameravala peljat k tistemu lokalnemu lenuhu. Torej…..prtljažnik karavana smo zaščitili s starim tapisonom, sedeže z rjuho, potem pa enega po enega zmetali celo krdelo v prtljažnik.

50 km vožnje je bilo kar zabavnih, kajti kar precej dela je potrebnega, da je pasja mladina ostala v prtljažniku in se ni razlezla po celem avtu.

Na veterino smo pridivjali kakšnih 10 minut prezgodaj. Sestra je takoj po našem prihodu začela pripravljat cepivo in evidenčne kartone, dr. Zajc pa jih je čez 10 minut, enega za drugim lepo cepil.

Prav zabavno je bilo videt ambulanto polno pasjih mladičev. Zabava za celo kliniko in obiskovalce.

Pa še za konec: prijazen odnos in velik popust pri ceni sta me še enkrat prepričala, da sem izbrala pravega veterinarja za svoje pse in da ga zlepa ne bom zamenjala. Vsekakor vredno tistih 100 km vožnje v obe smeri.

Objavljeno v Vse po malo | 4 komentarji

Otročiči odhajajo

Pasji namreč.

Samo še 2 psički nista rezervirani.

Večina ostalih pa se bo preselila k novim lastnikom tekom tega vikenda.

Saj sem zelo vesela….samo….vseeno….moji mali pasji otroci gredo.

Upam, da bodo novi lastniki lepo skrbeli za njih in jih imeli res radi, da bodo zdravi dočakali visoko starost, da bodo lepo vzgojeni, da jim nikoli ne bo dolgčas, da bodo imeli vedno polno skledo vode in kvalitetno hrano, senco v vročem soncu in toplo pasjo uto, da se ne bodo pretepali in podili mačk, da jih lastniki ne bodo preveč zredili, da bodo imeli svojega veterinarja in redna cepljenja, da bodo imeli obilico sprehodov, da bodo pridno čuvali svoje nove ljudi in da mi bodo vsako leto poslali kakšen mail (lastniki, ne pasji otročiči) s sliko pasjega junaka in par besed o njegovi/njeni vzgoji, počutju in zdravju.

Objavljeno v Vse po malo | 6 komentarjev