___Utrinki___

Med pranjem zob me je s sosednjega dimnika spet zmotil “morski” pozdrav mojih dveh galebov. Verjetno še nisem bila prav pretirano prisebno budna……in odločila sem se, da se preizkusim v tujih jezikokrikih – galebjih namreč. Na široko sem odprla okno, stegnila skozenj glavo in…..pozdravila po galebje.

Belo-siva krilata beštija je bila presrečna, da je v tujem mestu našla nekoga, ki obvlada njen jezik. Zadrla se je nazaj, razprostrla krila in skorajda prišla na obisk. Zadnji hip se je premislila in v nizkem preletu obrnila nad mojo glavo ter se vrnila na svoj dimnik.

Kakšno minutko zatem se ji je pridružil še partner in razvilo se je prijetno klepetanje s kopico nizkih preletov, ki sem jih med čvekanjem uspela vznemireno amatersko dokumentirat.

Prilagam slikovni material (od prvih kiksov do vsaj približno uspelih)

Žal sem fotosešn morala prekinit po 15 minutah, ker šef verjetno ne bi imel pretiranega posluha za mojo zamudo.

P.S. Dopuščam možnost, da zaradi nepoznavanja “galebščine” nisem rekla ravno “dobro jutro”….

Foto © Alla

Običajno nisem ravno ljubitelj nedeljskih šetkanj psa po Tivoliju, še posebno če je lep, sončen dan.

Je čisto preveč ljudi, da bi lahko sproščeno pustila, da pes vohlja po parku. Ampak moje pseto je zadnje čase več kot idealno, na žvižg odreagira bliskovito in brez izjem.

Torej….gremo opazovat srečne obraze parčkov v travi, tekačev, kolesarjev in raznoraznih drugih telovadcev, študentov zatopljenih v knjige, glasbenikov in žonglerjev, čednih fantov in čednih deklet, mamic, očkov, oročičev, družinic in njihovih štirinožnih prijateljev.

Bil je prelep sprehod, ki se je končal v mestu na sladoledu. 🙂

Foto © Alla

Prva angleško-slovenska dojenčica – Taya 🙂

In druga Ella 🙂