Zadnje čase dogaja. Vsega po malo 🙂
Kosilnica je še vedno en velik drek. Kar je fotr popravil je spet razpadlo. Ni druge, bo treba novo kupit, tale je res že odgarala svoje. Saj še kosi za prvo silo, ampak pošast zahteva čisto preveč truda in povzroča čisto preveč modric na mojih rokah in nogah. No, ja, k prelestnemu videzu le teh dosti doprinesejo tudi vrtnice, ki jih zlahka zahaklam z nogo, ko kosim mimo, nizke veje drevja pa poskrbijo, da tudi roke ne ostanejo brez bojnih prask. J**** ga, eno leto sem se celo trudila, da bi poletje preživela kot “punčka” brez popraskanih in plavih okončin. Pa mi ni ratalo. Torej….se ne trudim več in delam dalje.
Spet sem za vikend pobirala “gnuse” iz krompirja na njivi. Če se sprašujete, če obstaja neskončnost, pridite pobirat gnuse. Neskončno veliko jih je. Ampak mamo pa zato bio/eko/oh in sploh domač najboljši krompir.
Spet sem šopingirala….šment, našla celo 2 para obutve za k obleki. Zdaj ne bo več izgovorov, enkrat jo bo treba nataknit za v javnost.
Fotkanje na dekliščini uspelo, svoj del projekta sem dostojno speljala, z rezultatom je bila mlada dama bojda zelo zadovoljna. Vesela 🙂
Ex me je povabil na večerjo. Jap… če je hrana vmes, pa res ne znam rečt ne. Čisto preveč sem predvidljiva
Obožujem svojo kratko frizuro. Res. Zakon je. Tuš, malce obrišem z brisačo, da ne kaplja in ne curlja, potegnem s prsti skozi lase in ewo…..sem že perajt za v javnost 😀 Carsko, prisežem
Še vedno sanjam o jadranju…..bemtim poklicat moram sestrično, če posodijo jadrničko. K sem zadnjič spet rekla fotru za Japko, pa mi je prav zabavno, ko začne iskat izgovore zakaj ne…..Bravo stari, car si. Še bolj predvidljiv kot jaz 😛
Aja, spet je gorelo v naši bajti. Bravo naša bajta. Baje je tole že sedmič. Po moje smo že rekorderji v Ljubljani. Glavno, da smo preživeli, a ne. Ena kuhinja v celi bajti je (proti zadnjem požaru) sorazmerno majhna škoda. Pa Zenel bo končno svoji dragi privoščil novo kuhinjo. Aja, sosed….obljubim, da te pokličem še kdaj s kako prijetnejšo novico, kot je bila ta, da ti gasilci vdirajo v flet in mečejo kuhinjo na dvorišče 😉
Avto še vedno isto…..poka v desnem ovinku (bemti, beštija, povej že kaj te matra, da zadevo popravimo!) in pa v vročini štrajka armaturka z vsemi svojimi števci. Kar daj, prasička mala, briga me. Mam Mio, ki mi pove kdaj sem prehitra 😛 Ko bom velika (beri, ko se losam kredita) te pa itaq zamenjam z novim, bleščečim dizlom.
Trotlca na pasjih sprehodih še vedno fino fotka žužke. No, od petka dalje ne več, ker so pokosili tisti velik travnik poln rož, kjer so žužki bivali (ja, in klopi tudi….pes spet zmagal s cca 10 beštijami, jaz daleč zaostajam z borimi tremi na sprehod). (nout.tu.maj.self: nabavi si že enkrat škrnicelj za trotlco, preden jo čist oguliš v torbici s ključi, pilicami in podobno žensko kramo)
Še vedno sem full pridna in naredim vsako jutro sveže stisnjen sok iz grenivk in pomaranč. Malo vitaminov za zajtrk dobro dene. Celo taki lenobi, kot sem jutranja jaz.
In….carsko…. danes kosilo: solata iz sveže kumare, dveh paradižnikov, česna, svežih surovih špargljev, mediteranskih zelišč, grobe piranske soli in jogurta.
Ja, ni mi slabo, res ne 🙂
Aja, res….žuže so pa ultra fascinantne. Res moram pridet do kakšnega makro objektiva!
