Nedelja, Zadar, veter, sonce, nirvana.
Ostala bi tam, sedela na rivi in gledala valove in barke.
na veliko….klope vseh velikosti, mikro sive, mini črne, klasične rjave, vse v zavidljivem številu.
Pes jih zbira, jaz pa nad njimi zganjam genocid.
Oba pa svoje delo opravljava z vso zavzetostjo.
Sinička se je vsedla gor na drobno vejico
in je zapela vsa vesela: cicicicido
Oj, kaj že poješ ptička moja pesem to lepo,
ko pa še zunaj zima kima cicicicido
Sinička se je zasmejala, rekla je tako
pomlad s seboj sem pripeljala cicicicido 🙂
Dans sem mela malo časa, pa sem lovila svoje zaprisežene sovražnice – čebele. (Sovražnice zato, ker so me v moji zgodeovini kar nekajkrat iz čisto ljubega miru napadle – tudi ko sem jih futrala v domačem čebelnjaku)
Ampak danes so bile ultra pridne. Neutrudno so frčale od cvetka do cvetka in nabirale med.
In potem sem za enim cvetkom zagledala….mean machine. Rumeno črn ksiht. Na daleč po obliki tako podobna čebelicam, na blizu pa….velike “klešče” lepo pokažejo, da je osa hud plenilec.
Ampak meni je njen “zloben ksiht” na smrt všeč 😀
Pridne ritke titke – čebelice
“Mean machine”